Leto 2025 se je zapisalo kot drugo najtoplejše leto v zgodovini meritev, takoj za letom 2024, kar potrjuje trend intenzivnega globalnega segrevanja. Kljub naravnemu hladilnemu učinku pojava La Niña so temperature ostale rekordno visoke, kar strokovnjaki pripisujejo neustavljivemu kopičenju toplogrednih plinov v ozračju. Podatki kažejo, da je bilo zadnjih dvanajst let najtoplejših doslej, pri čemer so zadnja tri leta presegla predindustrijsko raven za več kot 1,4 stopinje Celzija. V tem kritičnem obdobju je administracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa napovedala namero o umiku Združenih držav Amerike iz več kot 60 mednarodnih organizacij in pogodb, vključno z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Medvladnim odborom za podnebne spremembe (IPCC). Ta odločitev predstavlja dramatičen preobrat v ameriški zunanji politiki in po mnenju kritikov ogroža globalna prizadevanja za zmanjšanje emisij ter varovanje človekovih pravic, ki so neposredno povezane z varnim okoljem. Medtem ko se svet spopada s finančnimi posledicami suš, poplav in ekstremnih vročinskih valov, raziskave v Afriki opozarjajo na težave pri uveljavljanju pravil o podnebnem financiranju. Ameriški umik bi lahko dodatno oslabil mednarodno sodelovanje in znanstveno poročanje, kar bi najbolj prizadelo ranljive skupnosti v državah, kot sta Bangladeš in Fidži, ki so odvisne od globalne pomoči pri prilagajanju na podnebne spremembe.

Nova dokumentarna serija 'Hurrikan Katrina: Tek proti času', ki je na sporedu 28. julija na National Geographic in platformi Disney+, raziskuje dogodke okoli katastrofalnega hurikana Katrina ter poudarja njeno zgodbo kot zgodbo o okoljski pravičnosti in človeških napakah, ki se nadaljujejo. V intervjuju je režiserka Traci A. Curry poudarila, da so te teme še vedno aktualne.

Aktivist Manoj Jarange je maharaštrski vladi postavil ultimat do 26. avgusta, da skupnosti Marata odobri 10-odstotno kvoto v skupini OBC, sicer se bo soočila z jezo protestnikov. Visoko sodišče v Bombaju je odločilo, da protesti na Azad Maidanu niso dovoljeni brez dovoljenja. Aktivist je obljubil, da bo 29. avgusta v Mumbaju začel gladovno stavko, dokler ne bo dosežena 10-odstotna rezervacija za skupnost Marata v kategoriji OBC.

V obdobju po apartheidu v Južni Afriki so pogosti javni protesti, ki so se po letu 1997 skoraj podvojili. Med letoma 2007 in 2013 je bilo povprečno več kot 11 protestov dnevno. Razlog za to je nezadovoljstvo z zagotavljanjem osnovnih storitev, kot so stanovanja, elektrika in odvoz smeti. Zaradi tega se protestniki poslužujejo vse bolj militantnih taktik, vlada pa bi se morala bolj odzivati na te težave, da bi preprečila nadaljnjo eskalacijo nasilja.